Gosenice

 

Na nitko smo s pomočjo šivanke natikali hama perlice. V načrtu sem imela, da si naredimo ogrlice (ali vsaj zapestnice, he, he...). Ampak dlje kot sem gledala perlice na vrvici, bolj so se mi zdele podobne gosenicam.
Zato sem hitro poiskala še nekaj, kar je bilo podobno glavam in res so nastale gosenice. Take prisrčne.

Pa še z veseljem smo se potem igrali z njimi...

En tak srčkan dan

Danes je bil en tak poseben, prijeten dan. Vsi otroci so bili še posebej dobre volje, pa vse jih je zanimalo, veliko smo se smejali in hecali in se imeli fino... pa sploh ne vem zakaj, ampak res je bilo lepo.

Pa tole je našel, čeprav še ni bilo namenjeno zanj... Je kar malo pretežko, ampak vidim, da bom morala počasi pripraviti kakšne številke.

Pa na kahlico ni bilo časa it pravočasno in sem rekla: "Nič ni hudega, če se človek malo polula." Me pogleda in reče: "Oh, saj to ni človek, to so hlače..."

Nizanje na vrvico

 

Danes smo na vrvico nizali penaste like. Ker imajo precej majhne luknjice, smo uporabili še plastične šivanke. kupila sem jih v Mullerju in nam večkrat pridejo prav.

ker pa sem stvari za nizanje ponudila v škatli, v kateri smo imeli prej cofke, sem morala potem vrniti še cofke. Tudi z njimi je bilo potem seveda veliko dela...

Beremo pa tole. Prijetne, kratke zgodbice o medvedku, ki se sam oblači, skače po lužah, ne ve, kaj naj naredi s kahlico... Teme, s katerimi se ukvarjamo tudi mi. (Samo traktorja ni nobenega omenjenega, v celi knjigi.)
Se pa ob tej in podobnih knjigah sprašujem, zakaj v teh za otroke res zanimivih zgodbah namesto medvedkov in drugih živalic raje ne nastopajo otroci...

Eno leto

 ...smo stresali figurice iz plastenke in jih potem spet vtikali nazaj...

 ...živali in vozila iz sestavljanke so dobila nov travnik z ogradami iz čepkov...

...pa veliko smo kuhali in mešali...
In dan je hitro, hitro minil, ravno tako kot to leto, odkar pišem blog. Hvala vsem, ki ga spremljate...

Nedelja

Da ni vedno enako, danes običajna pot v drugo smer: od Mlinčkov do Klopce in v Utik.

 Tale pajek ni ujel nič drugega kot meglo.

Na klopci imamo novo klopco.

Komeraški boršt

... tretja tekma zimske lige orientacijskega teka...

Preživeli smo eno lepo sobotno dopoldne.

Velika škatla s cofki

Še ene štempiljke

Danes smo spet štempljali. Tokrat smo imeli divje živali...

Ampak še najbolj zanimivo je bilo šiljenje barvic.

Na sprehodu, ki je bil danes zelo kratek, saj se nam je mudilo v peskovnik, nas je spremljala črna mucka.

Prstne barve

Kar nekaj časa smo bili brez prstnih barv, zadnjič pa sem jih končno uspela kupiti. Najraje imam tiste od znamke SES, se mi zdi, da se z njimi najlepše dela, pa še brez težav se operejo in očistijo. žal pa jih prodajajo samo v Baby centru, kjer sem pa zelo malokrat (vsaj jaz jih drugje še nisem zasledila).

Danes sem otrokom ob prstnih barvah ponudila še gobice za tiskanje, ki jih sicer po navadi uporabljamo ob vodenih barvicah in jih pobarvamo s čopičem in potem odtisnemo. Tokrat smo jih prvič imeli ob prstnih barvah, pa so kar malce preveč lepljive za tiskanje...

Zunaj pa gasilci in luže...

Plastelin

Včeraj smo spravljali cofke v škatlico. Gre lažje, če ni pokrova z luknjico. Luknja je ravno tako velika, da je treba cofek malo potisniti, da pade noter...

Pa tole hišo na veliko odklepamo in zaklepamo.

 

 

Danes smo se veliko časa igrali s plastelinom.

Tole je pa del našega plakata z abecedo. A ste vedeli, da veliki in malo O spominjata na traktor? Mene do danes nista... Ampak je res, da jaz ravno tako začnem risati traktorje- z veliko in malo gumo. Le kaj naj drugega vidi traktorski navdušenec, ko opazi dva o-ja?

Gosenice

Na željo enega prav posebnega štiriletnika smo danes delali gosenice. To bo metuljev...
Za tiste, ki so za take gosenice še premajhni, pa sem pripravila cofke in škatlico z luknjo v pokrovu. Je bila kar gneča ob teli luknji, ampak so se vsi uspeli zvrstiti...

 

 

Velika brata sta zelo lepo poskrbela za dojenčka. Se vidi, da imata veliko prakse...

Ko je prišla iz šole še Rebeka in so mali spali, je začela nastajati ta hiša...

Popoldne pa smo dobili še prav poseben obisk, oblepili in okrasili smo škatlice, se igrali, obujali spomine in se imeli fino. Sem že kdaj omenila, da otroci prehitro rastejo?

Barvanje luž

Danes smo štempljali in malo barvali.

Dopoldne smo seveda spet izkoristili za sprehod po lužah, da pa ni vedno enako, sem otrokom danes ponudila krede. Na mokra tla se pravzaprav riše še lepše kot na suha. Samo kaj, ko se je pa nekaterim zdelo, da je treba pobarvati luže.

Kar tako

Včasih je treba za mizo kaj počakati, potem pa hitro naberem, kar mi pride pod roke... Danes sem našla prazno škatlico od žvečilnih gumijev (včasih kakšno stvar kupim zato, ker se mi zdi, da mi bo embalaža prišla prav), nekaj pokrovčkov in en kostanj se nam je valjal naokoli.
Zanimivo za metati v škatlico in stresati ven- pa še dolgčas ni bilo več.

Takole pa se je akvarij spremenil v garažo.

Ampak ni boljšega, kot če Benjamin ponudi knjigo o pajkih, da o lego formuli sploh ne govorim...

Vse najboljše

Danes smo malce z zamudo praznovali prvi rojstni dan. Pihanje svečke je bilo zabavno. Smo jo prižigali in prižigali in prižigali. Vmes pa pihali, pihali, pihali...

Komaj čakamo dve svečki...

 

 

V igralnici imamo zdaj postavljen šotor. Še sestavljanke so bolj zanimive, če jih sestavljaš v šotoru.

Pa še lovljenje ribic...

 

Voda

Dežek pada cele dni
in namaka luže tri:
v prvi luži žabica,
v drugi luži račkica,
v tretji luži pa sem jaz,
vsi kričimo na ves glas.


Tale pesmica od Neže Maurer odlično opiše naš današnji dan. Kako super smo se imeli, pa povejo še tele fotografije.

 

Z vodo v pokrovu peskovnika se sicer najraje igramo na kakšen vroč poletni dan, letos takih dni pač ni bilo... Nam pa zato zdaj jeseni dež kar naprej polni pokrov in nam daje ideje za dejavnosti...