Otrokom sem že včeraj zvečer narisala morje in v njem z belo voščenko še ribe. Danes sem jim pripravila zelo razredčeno modro tempero in jim dala gobice, da so pobarvali morje. Veselja ob odkritih ribah se sploh ne da opisati...
Za malico pa smo dobili eno veliko in težko lubenico. Nekdo je bil tako močan, da jo je prinesel čisto sam. Pa sem se, ko smo jedli, spomnila na zmaja Direndaja. Otrokom sem povedala pravljico, pa še knjigo smo si ogledali. Če boste kdaj hodili po Ljubljani, pojdite pobožat zmaje na Zmajski most... Saj Direndaja ni več tam, je bila služba zanj preveč dolgočasna, njegovi bolj potrpežljivi prijatelji so pa še...