Dva tisoč in še malo

na Mali Ojstrici

Še zadnjič...

 ...še zadnjič vsi skupaj. Otroci se počasi poslavljajo in odhajajo na počitnice, jeseni pa v vrtec... Sem jim pripravila zaveso iz balonov (za tekat spodaj, seveda...)

 In dobila sem čudovito torto. Najlepša hvala še enkrat, to je pa res bilo presenečenje. In torta ni bila samo lepa, bila je tudi dobra, odlična pravzaprav... Otroci so bili nad svojimi figuricami navdušeni.

 Potem smo šli pa še na sladoled (in vsi so ostali precej čisti) in potem smo še veliko tekali in se guncali...

Pa še vse naše ribe...

Poletje

 Malo vode in malo nogometa...

Ribe

Danes pa še malo bolj morsko...
Otrokom sem dala kepico das mase in valjar. Ko so jo razvaljali, so mi povedali, kje je ribja glava in sem jo označila, potem pa so ribi na trup še naredili vzorec.
Presenečena sem bila, kako samostojni so bili pri delu.

Ni najboljša fotografija, ker se sušijo na foliji... Jih pokažem še enkrat, ko bodo končane. Še oči bodo dobile, ko bodo suhe...

Počitniška potepanja

 

Krede

 Ena cesta kar tako.

 Pa en velik mojster.

Takole pa smo delali krede iz gipsa in temper. Jih še nismo preizkusili...

Hvala za kocke

Ustvarjanje

še enkrat smo tiskali z rastlinami.

in risali z barvnimi kamenčki.

Kaj beremo?

 Ravno tako, kot pri igračah, tudi knjige menjam, ko se jih naveličamo. Po navadi imamo nekaj knjig, ki se navezujejo na to, kar se nam dogaja (letni časi, vreme, prazniki...) Trenutno seveda beremo knjige o "velikem" vrtcu.

 Otrokom rada ponudim tudi knjige iz katerih se kaj naučimo. Trenutno sicer črke niso več tako zanimive, kot so jim bile, ampak živalsko abecedo pa radi prelistajo. Tista o piramidah je pa predvsem za našega skorajšolarja...

 Pravljice, seveda...

In nekaj kartonk za najmlajše...

Kitke...

 Sta uskladili frizure...

Najraje malicamo

lubenice!
radi pa tudi lepimo peške ali

se igramo z njimi.

Tudi ribez ni slab.

Rdeča

Blatna pot

...raziskovanje...

...sodelovanje...

...samostojnost...

Saj vem, da niso moji, ampak ponosna sem pa vseeno lahko nanje, kajne?

Rumeno...

Enkrat po dolgem času spet prstne barve. Kaj bo nastalo, pa pokažemo jutri...

Pri nas žeblje zabijamo...

 Večino dopoldneva smo sicer preživeli zunaj, ko smo bili notri pa je bila najbolj zanimiva škatla, ki smo jo luknjali z "žeblji".

In pa sestavljanje verige, ki je potem postala vlak, na koncu pa je bil nanjo ves čas privezan kosmati kužek... Nič mu ni bilo hudega, smo ga redno vozili (vlekli) na sprehode...