Kar tako...

 ...malo štampiljk in roza listi.

Pa vodene barvice. Samo kaj, ko je pa bolj zabavno barvati kar po barvicah kot pa po listu...

D. Parker: Popolno

 Knjiga, ki jo otrokom z veseljem berem znova in znova.

 Ima čudovite ilustracije, ki so polne zanimivih malenkosti, ki dajo dobre iztočnice za pogovor. (Najraje opazujemo najmlajšo deklico.)

Rdeči parazol

Že od kulturnega praznika naprej imamo igralnico okrašeno s slikami in Narodne galerije, pa smo se odločili, da nekaj podobnega narišemo tudi sami.
Izbrala sem rdeči parazol Mateja Sternena.
Otroci so se naloge resno lotili.

In seveda smo tudi njihove umetnine obesili na steno.

Zunaj

Nabiramo semena in jih zlagamo na peskovnik.

Pa se včasih kakšno prilepi na rokavico.

Potem jih pa še zbrcamo dol. Kar tako, ker je nam to fino. Pa da imamo naslednjič spet kaj dela. Ja, mali tudi brca dol, ampak ne medtem, ko jaz fotografiram...

Srčki, srčki...

Iz rdečega slanega testa smo z modelčki izrezovali srčke. Poskusili smo jih okrasiti z odtisi čipke, ki smo jo povaljali na testo, pa se ni poznalo. To pa otrok sploh ni motilo in so vseeno valjali čipko.

V srčke smo vtaknili še vrvico. To je bilo pa kar težko.

Obiskal nas je še kos in nas spomnil na pogovor, katere ptice prezimujejo pri nas, katere pa odletijo v tople kraje. Še v knjigah smo jih poiskali. Hvala za sodelovanje, kos.

Pa še srčki, natiskani s tulci...

Potep

Tale je še od prejšnjega tedna.

Pretresanje in stresanje...

V galeriji

Ker ne moremo v pravo galerijo, smo si en delček pričarali kar v igralnici...

Kulturni praznik

 Igrali smo se spomin s Prešernovimi slikami in se zraven pogovarjali.

 

 

Njemu je bila pa najbolj všeč Primičeva Julija. Je sploh ni spustil iz roke, ko jo je našel. Pesniška duša, pač...

 

 

Sestavljali smo še sestavljanke s slikami iz povodnega moža.

Kmetija

Iskali smo člane živalskih družin, ki spadajo skupaj.

In sestavljali sestavljanke.

Pri zdravniku

Vsi dojenčki so zboleli. Nič čudnega, če pa kar naprej hodijo naokoli čisto slečeni.
Še dobro, da imamo pri nas dovolj zdravnikov.

 

In dobro založeno lekarno. Samo še škatlicam je treba poiskati prave pokrovčke.

Še ena izmed najljubših knjig. Z naslovom Kmetija, seveda.

I-ja, i-ja, i-ja...

...reče in potem se gresta z ježkom tole pesmico:

Diči-diči- diča,
urno na konjiča.
Na konjiča vranega,
dobro osedlanega.

Diči- diči- diča,
ježek nima biča,
ježek nima ni ostrog,
da pognal bi konja v log.

In ježek pade dol.

Znamo pa tudi tole:

Klopa, klopa klop.
Konja ženeta galop.
Potlej hop,
čez vodo skok,
jezdec pade v vodo - čof.