četrtek, 21. maj 2020

Še vedno zelo lačna gosenica

Še vedno beremo to knjigo, tokrat pa smo gosenico natiskali kar s prstnimi barvami. Žal (ali pa mogoče na srečo) nimam nobene slike, kako smo ustvarjali. Ko smo se umili, me je Benjamin vprašal: "A enemu si pa lica namenoma pustila pobarvana?" Itak...

A nista dobra, no? Pa kar naprej se nekaj pogovarjata.

Tadva se sicer še ne pogovarjata, ampak lezeta pa rada skupaj.
Čisto sam je takole poskrbel za dojenčka. Pogrnil, mu dal blazino , pripravil pleničko...
In za konec še most.





torek, 19. maj 2020

Zelo lačna gosenica

Dopoldne smo uspeli ujeti pol ure brez dežja in smo se sprehodili do bagrov, seveda... In potem smo gledali in gledali... pa še malo gledali, nazaj smo pa kar hiteli, ker je že kapljalo.
Beremo Zelo lačno gosenico in otroci res uživajo ob poslušanju. Naša najstarejša pa nam zraven vedno prinese še jajčece,
pa majhno in veliko gosenico
in seveda tudi vso njeno hrano postavi v vrsto. (in vse to je bila čisto njena ideja.)




Potem smo gosenico še nalepili.











ponedeljek, 18. maj 2020

Po dveh mesecih...

...prve pol ure so bili zelo tihi in previdni, samo malo so se nasmihali...
Potem pa so se igrali, tekali, se smejali in zelo se mi je, kot da poskušajo nadoknaditi zamujena dva meseca. Vsi smo uživali!




nedelja, 17. maj 2020

V vseh teh letih

Že dolgo sem si želela, da bi imela skupaj zbrane fotografije otrok, ki sem jih čuvala. In v zadnjih dveh mesecih sem imela dovolj časa, da sem se tega res lotila. In zdaj imam dnevnik z vsemi fotografijami, imeni in rojstnimi dnevi. (No, delala sem pa včeraj zvečer...)
Sem jih tudi preštela. Tik pred korono sem uvajala tridesetega otroka.

ponedeljek, 4. maj 2020

Velika planina

Smo še ujeli žafrane.
Tokrat smo šli celo vsi... ja, vem, so me morali čakati, ko sem slikala žafrane...







...jaz pa čakam, da se vrtci lahko odprejo...



Prvi maj

...in potem je začelo deževati... in z našim izletom ni bilo nič...