A da je oblačno in megleno in turobno? Ni, ni, mi imamo sončece kar s seboj...
Po lužah malo naokoli.
Ježki iz zobotrebcev in das mase.
"Mija, takoj ustavi voziček!" je rekel s tako resnim glasom, da sem kar obstala. "M. ima odpete čevlje, ji moram zapeti," je nadaljeval...
Gasilci in zdravniki. Ko nisem več imela zamisli, kako bi se še lahko kdo poškodoval ali zbolel, smo šli brat Zoga.
Zadnjič sem ob hruškah pri malici povedala prvi verz: Hruške so zrele, hruške debele, ena čez drugo brenčijo čebele. "Še, do konca povej!" so želeli. So bili kar razočarani, ko sem rekla, da te pa ne znam. Zato smo jo danes brali. Ne samo enkrat.