Do klopce

Sem prav ponosna. Danes nam je uspelo priti do klopce! Par minut manj kot dve uri nam je vzel tale izlet. Hodila sta kot dva velika in na vrhu smo se ponosno vpisali v knjigo. Miza nam je prišla ravno prav za malico. Po poti smo srečali kmeta, ki je čistil svoj gozd, in nam je razložil, katere njegove smreke imajo lubadarje. In neverjetna sreča! - videli smo tudi njegov traktor z verigami in celo motorno žago...