Trarara, trobentica trobi,
cin, cin, cin, pa zvonček cinglja.
Sončece veselo se smeje,
sem že tu, z neba šepeta.
Peki smo to pesmico in risali pomladne rože z voščenkami. Otrokom pa je bilo najbolj všeč, ko smo list prevlekli z gobico, namočeno v zeleno barvo.
V gozdu pa tek navzgor in potem še dol. In spet in spet in spet...
Ni komentarjev:
Objavite komentar