Dolgo sem oklevala in zbirala pogum, da se spravimo čez cesto, ampak se splača potruditi. Smo imeli res lep sprehod.
...s čudovitimi razgledi, kjer se nam korak kar upočasni, da si res ogledamo vse podrobnosti (in jih seveda komentiramo)...
...s štori za skakanje in za plezanje...
...z veliko zaplato kronc in zvončkov...
In smo peli:
Tra-ra-ra trobentica trobi,
cin cin cin pa zvonček cinglja.
Sončece veselo se smeje,
sem že tu, z neba šepeta.
Taka lepa pa je celotna pot. Sem pa otroke očitno tako zelo navadila, da se morajo ves čas držati vozička, da jih zdaj kar težko prepričam, da grejo lahko malo tudi brez držanja...
Tokrat smo si šli ogledat želve, kjer je pa fotografiranje prepovedano, naslednji teden bomo pa raziskali še druge konce.
Ni komentarjev:
Objavite komentar