Diši po pomladi

Postavili smo lego hišo, barvali s prstnimi barvami (zakaj se jim reče prstne, če so pa celoročne?) in brali nove knjige.

Predvsem pa smo lepo dopoldne izkoristili za dolg sprehod in uspeli smo najti celo nekaj zvončkov in trobentic.

Pa trenutno nam je najbolj všeč tale pesmica. Mislim, da jo je napisala Neža Maurer.

En piščanček, nogi dve,
pa utrujeni obe.
Ena glava, očka dva,
pa zaspana sta oba.
Hitro zibko naredimo,
vanjo pišče položimo,
mati koklja je prišla,
pišče je zazibala.

Ovce

Končno sončno dopoldne!
Pred sprehodom smo se ustavili v trgovini in si kupili žemlje (vsakič znova mi je zanimivo, koliko veselja otrokom naredi ena žemlja) in šli pogledat nove ovčke.
Zelo težko je fotografirati kup ovc, ki se kar naprej premikajo, in zraven še paziti, da kdo od malčkov ne gre po svoje... No, nekako je uspelo. To je tudi razlog, zakaj zunaj bolj malo slikam. Ampak danes se je splačalo zaradi teh malih, snežno belih ovčk.
So pa bile odrasle ovce zelo glasne, za nekatere kar preglasne. Spet drugi pa so potem še pol poti nazaj govorili: "Beee, beeee..."

Zimske počitnice v Folgarii

Kot že kar nekaj let zapored smo zimske počitnice spet preživeli v Folgarii, v Dolomitih. Žal pa nam je letos malo nagajalo vreme in nismo uspeli smučati toliko, kot po navadi.
Prvi dan zaradi dežja sploh nismo smučali. Je hudo, ko te na smučanju bolijo noge zato, ker že toliko časa sediš ni igraš tarok in enko.

Drugi dan ni več deževalo in smo končno uspeli smučati. Imeli smo takšen razgled.

 Pa malico tudi, seveda.

 

 

 

Še en deževen dan smo izkoristili za raziskovanje okolice. Dobrih 10 km od Folgarie smo naleteli na spomenik iz 1. svetovne vojne nad mestom Rovereto. Zadeva je ogromna, na stenah so napisana imena in priimki padlih.

 Ko človek vidi toliko imen, se res začne spraševati o grozotah te vojne (in vseh ostalih). Na sliki je le majhen del hodnika od mnogih, ki se vijejo naokoli.

Še nekaj ostankov jarkov. Zanimivo, ampak pretresljivo. Koliko energije je bilo vloženo v to...

 Še sprehod po poti miru, ki je urejena v bližini, ob njej se skriva celo zaklad...

Našli smo še grad Beseno, žal je bil zaprt in smo si ga lahko ogledali samo od zunaj. In dobili smo idejo, kje bomo preživeli prvomajske počitnice.

Ob koncu tedna še malo smučanja in počitnic je bilo konec.
V soboto, ko smo odhajali, pa polno novega snega in še je snežilo. Tole je pogled proti smučišču z našega balkona.

Še enkrat srčki

Danes smo spet razkopavali naš kup snega. Se še kar noče stopiti.

Otrokom sem danes predstavila zaporedja in smo potem zlagali rožice v vrsto. Jim je bilo zanimivo, ampak sem videla, da se morajo kar zelo zbrati, da jim gre. Bomo še "vadili"...
Za dalj časa pa so jih pritegnili magnetki, s katerimi so mi okrasili steno.

Seveda pa danes brez srčkov ni šlo.

 Tole natikanje hama perlic na kosmato žico jim je bilo zelo všeč.
Na drugi sliki pa so srčki iz slanega testa, ki smo jih naredili včeraj.

Za konec, da zaključim v stilu, pa še dva čudovita šopka. Hvala.

Sneženi možje

Tole sta snežena moža iz okrogle vate, s kapicami iz filca in cofkastimi gumbki.

Moramo pohiteti z izdelovanjem zimskih stvari, po moje bo kmalu pomlad.

Otrokoma je bilo lepljenje zelo všeč in ko je bil izdelek že čisto končan, sta oba rekla: "Še." Zato sem jima ponudila še male bele nalepke, pa sta nalepila snežinke.

Sreda

Tole je pa za včeraj.

Delali smo s plastelinom in ker so otroci želeli izdelke posušiti in odnesti domov, sem dobila idejo, da lahko danes naredim slano testo.

Pa še zanimiv pogovor tik pred kosilom:
"Lačen sem."
"Lačna sem."
"Jaz sem bolj."
Končalo pa se je z: najprej meni, najprej meni, najprej meni...

K sreči sem do takrat imela že vse na krožnikih in popihano in so vsi lahko dobili naenkrat.

Srčki in zaklad

Nekaj dni nisem uspela pisati, ker sem ob večerih delala foto knjigo. Sem hitela, da še ujamem popust. Leto 2013 sem uspela spraviti na 104 strani...

Danes smo bili spet v peskovniku. Zadnje čase gremo zaradi vremena tako malokrat, da je otrokom vsakič, ko pa gremo, zelo všeč. V peskovniku sta trenutno najbolj zanimivi plastični žaba in kača, ki se skrivata v pesek in hodita ena k drugi na obisk.

Potem smo z otroki izdelali slano testo. Vsi skupaj, ja. Eden je stresal moko, drugi sol, pa mešali smo vsi... Na koncu pa sem dodala še rdečo barvo, uporabila sem kar tisto od prstnih barv, in smo izdelovali srčke. Kaj bo iz teh srčkov nastalo, je pa presenečenje...

 Za zaključek dneva pa še kopanje po kupu snega. Naj bi se v kupu skrival zaklad. Ne vem, tako so mi rekli... Danes ga nismo našli, bomo nadaljevali jutri. Mogoče pa je zaklad pomlad...

Mali polžek

Mali polžek postopač,
hodi naokrog brez hlač,
kar brez čevljev, brez klobuka,
izpod svoje hiške kuka.
(Anja Štefan)

Ob risanju nam pride tale pesmica zelo prav.

Še nekaj današnjih slik.

Cofki v škatlah

Danes sem pripravila nekaj različnih škatel in vanje dala cofke. Fanta sta z zanimanjem škatle odpirala in zapirala, vanje skrivala cofke in jih spet stresala ven. Zabave je bilo za kar nekaj časa...

Ptice

Preden smo imeli mačke, smo vsako zimo hranili ptice. Zdaj jih ne več, da se mačke ne bi hranile s pticami. Se pa ptice hranijo z mačjimi briketi... In takole čakajo nanje.

Dopoldne in popoldne

Zanimiv dan...

Dopoldne igrače za malčke, kup novega za enoletnika, veliko čudenja in še več nasmehov.

Popoldne pa adrenalin v "doma narejenem" deskarskem parku. Jaz seveda samo kot opazovalka in fotografinja...

Račke in kocke

Kako hecno. Že drugi večer zapored ob svečah in taroku, potem pa elektrika pride, da lahko kaj napišem...

Očitno tole vreme tudi na otroke ne deluje najbolje, sva bila danes samo dva.
Dan je minil ob poslušanju račk. Že cel prejšnji teden smo peli: Pet majhnih račk, šlo je na potep...

Pa kocke so bile zelo zanimive. Otrokom, ki jih še ne znajo sestavljati, je zelo zanimivo podirati stolpe, radi pa imajo tudi cev z žogico. Žogice se na sliki ne vidi, je prehitra...

Svečnica

Pri nas imamo zdaj že kar nekaj časa šolo tudi ob nedeljah. In ob sobotah. Pa ob popoldnevih, če je le čas. Učenci (ups, učenke) zagreti, le včasih malce preveč klepetavi...

Večer pa smo preživeli ob svečah. Saj danes je vendar svečnica. (Pa še brez elektrike smo bili.) Odličen trenutek za igro taroka.

Na Noetovi barki ob osmih

Kaj bi na tako deževno soboto?
Knjižnica, seveda. Tokrat smo se odpeljali v Ljubljano.

Med novostmi sem našla knjigo, primerno ravno za deževen dan. Na Noetovi barki ob osmih. Vsem petim je všeč. Priporočam.

Knjigo Jutri je bila zabava sva pa ta teden z Rebeko izmenično brali ob večerih. Tudi ena boljših knjig, ki so mi v zadnjem času prišle v roke.