Kot že kar nekaj let zapored smo zimske počitnice spet preživeli v Folgarii, v Dolomitih. Žal pa nam je letos malo nagajalo vreme in nismo uspeli smučati toliko, kot po navadi.
Prvi dan zaradi dežja sploh nismo smučali. Je hudo, ko te na smučanju bolijo noge zato, ker že toliko časa sediš ni igraš tarok in enko.
Drugi dan ni več deževalo in smo končno uspeli smučati. Imeli smo takšen razgled.
Pa malico tudi, seveda.
Še en deževen dan smo izkoristili za raziskovanje okolice. Dobrih 10 km od Folgarie smo naleteli na spomenik iz 1. svetovne vojne nad mestom Rovereto. Zadeva je ogromna, na stenah so napisana imena in priimki padlih.
Ko človek vidi toliko imen, se res začne spraševati o grozotah te vojne (in vseh ostalih). Na sliki je le majhen del hodnika od mnogih, ki se vijejo naokoli.
Še nekaj ostankov jarkov. Zanimivo, ampak pretresljivo. Koliko energije je bilo vloženo v to...
Še sprehod po poti miru, ki je urejena v bližini, ob njej se skriva celo zaklad...
Našli smo še grad Beseno, žal je bil zaprt in smo si ga lahko ogledali samo od zunaj. In dobili smo idejo, kje bomo preživeli prvomajske počitnice.
Ob koncu tedna še malo smučanja in počitnic je bilo konec.
V soboto, ko smo odhajali, pa polno novega snega in še je snežilo. Tole je pogled proti smučišču z našega balkona.
Ni komentarjev:
Objavite komentar