Besede, take in drugačne, Tone Pavček

Ljubim besede, tiste prave,
ki nočejo v glave odraslih:
sočne in zvočne in vsemogočne,
zmožne in prožne,
gladke in sladke,
ki se v ustih tope,
čistijo grlo in ga hlade,
kakor BONBONI,
ko ČOKOLADA,
ko LIMONADA,
ki kadar se rabijo, gladijo, vabijo,
sladijo,
zvenijo,
živijo
ko TIVOLI
in v njem DIRENDAJ
ali pa pokajo, pojo in se pačijo
kot PAPAGAJ
ali, postavim, POPOKATEPETL.

Ah, in kaj je besed,
kislih in pustih,
ki se kot jed
nemogoča
valjajo v ustih,
kakor ČISTOČA,
in TIHO BODI
in SE NE SPODOBI
in HITRO SPAT!

Groza! Kakšen puščoben besedni zaklad!
Pojdimo, bratci, skozi najtanjše sito
naš slovar presejat,
da ga očistimo res temeljito
tega plevela spred in zad!