Otroške domislice in izmislice

Že dolgo si nameravam vzeti čas za tole. Zdaj ga imam.
Avtorji nekaterih izjav so zdaj že veliki in resni šolarji, marsikdo se mene sploh ne spominja več, jaz se pa še velikokran nasmejim ob spominih na njihove besede. Naj spravijo v dobro voljo še koga...

Štiriletnik: "Daj si ti že zgradi eno hišo, da ne boš ves čas v vrtcu živela."

Štiriletnik ves čas hodi za mano s katalogom z igračami in hoče, da kupim en velik (grozljivo roza) princeskast grad.
Jaz: "Veš, to ni tako zanimiva igrača, raje bomo sami zgradili grad iz kock, ..., plastičen je, hitro se bo polomil...."
Nobena razlaga nič ne pomaga, zato že malce obupana rečem: "Nimam denarja!"
Štiriletnik: "Kaj, niti toliko denarja nimaš za ta grad? Ja, v službo pejt, a ne!"
(Saj, cele dneve se samo igram, denarja za njegove igrače pa nimam...)

Dveinpolletnik: "Jutri spet pridem."
Jaz: "Jutri je sobota, jutri boš doma. Mami nima službe"
"Ja, pa pridem."
Jaz: "Ampak tudi drugi otroci bodo doma."
On: "Kaj pa Rebeka?"
Jaz: "No, ona pa bo tukaj."
On, zmagoslavno: "No, potem pa tudi jaz pridem."

Triletnik mi prinese tanko nitko in me prosi, naj mu privežem (lego) telička.
Jaz: "Kje si pa dobil to vrvico?"
On: "Iz štunfa sem jo potegnil."

Enoinpolletnik kar naprej odpira predale in omare in sprašuje: "Kaj ti to tuki mas?"

Triletnik vedno pride z očiščenimi čevlji.
Jaz: "ti imaš pa res pridno mami."
On: "Ni pridna, tečna je."
Jaz: "Ne, pa ni. Kdo pa to pravi?"
On: "Oči!"

Pri kosilu.
Jaz: "To je radič."
Triletnik: "Kot solata izgleda."

Jaz: "Ali je tvoja Kaja (igračka dojenček) punčka ali fantek?"
Triletnik: "Ja, bl fantek, no."

Dveletniku za drugi rojstni dan prižgem dve svečki.
"Še, velik potrebujem!"

Dveletniku pomagam oblačit bundo, ker ne sodeluje, mu rečem, naj potisne roko v rokav.
On pogleda v rokav in reče: "Pridi ven, roka."

Triletnik: "Jaz dišim palačinke." (namesto voham)