Kadar v skledi postavim
žlico navpik,
je žlica zemeljska os:
okrog nje se vrtijo žganci z mlekom
in ves velikanski svet.
Ko dvignem žlico
in kos sveta v usta odnesem,
ostanejo v skledi samo
žganci in mleko.
Kaj pa svet?
Mirno čaka,
kdaj spet
postavim žlico navpik.
(Neža Maurer)
Moj dom je zdaj res središče sveta. Pa šole in službe...
in potem zadiši še po ajdovem kruhu...
Ni komentarjev:
Objavite komentar